QRP malo drugače

Tako mi je zvenelo po ušesih par mesecev pred lanskim CQ WW. Več razlogov je bilo, da poskusim nekaj drugače. Pa poglejmo te razloge:

1. Nekakšna ugotovitev predhodnih tekmovanj je bila, da z leti vedno težje prenašam 48 ur QRP All band, zaradi potrebe po počitku, pa si ga lahko privoščim manj, kot če bi delal en band.

2. Par let razmišljam o obuditvi projekta magnetne antene, ki v svojem osnovnem delovanju ni primerna za tekmovanja, ali pa, če bi se dalo narediti kaj več.

3. Dobri rezultati dela s faziranima vertikalkama, iz zadnjih par ekspedicij (Palagruža, Vis, Sv. Ivan), mi niso dali miru, poskusil bi nekaj več.

Zbiranje idej in realizacija…

No kot pravim, ti poglavitni trije razlogi so me prepričali, da v lanskem letu poskusim nekaj drugače. V juniju mesecu 2018 sem nekako začel s pripravo, na FD CW sem med prebiranjem člankov o vertikalkah, naletel na objavo Vinka S53F, o sistemu faziranih vertikalk, 2 x 2. Po izkušnjah z dvema faziranima vertikalkama, se mi je zdelo, da bi to lahko bil pravi poskus, nismo na morju, a vseeno za poskusiti. Ok antene so za 7 MHz, jaz imam doma dva para vertikalk za 7 MHz, torej je treba samo nekaj sprememb in to bi naj delovalo. Pa je padla odločitev, delal bom 7 MHz, ni prav veliko počitka (več bi ga bilo na nižjih bandi), a vendar vsaj tri ure več od ostalih (100W ali QRO), saj bom delal s QRP in v vmesnih pogojih sem mrzel, zato bolje, da počivam.

Po telefonskem razgovoru z Vinkom sem bil še bolj prepričan, kajti sam je rekel, da je njemu sistem res »full lepo špilal« in da ga bo še ponovil. Na naši klubski tekmovalni lokaciji ali pri meni doma ni prostora za postavitev takega sistema, zato sem naprosil prijatelja Igorja, S51O, če bi lahko to postavil na njegovi kmetiji, oziroma travniku za njo. Področje je delno močvirno, kar daje lokaciji dodatno prednost in ko sem dobil pozitivni odgovor sem vedel, da sem si naredil veliko dela.

Celoten setup za CQ WW CW

Tako imamo lokacijo, delal bom s QRP močjo, postavil bom 2 x 2 vertikal za 7 MHz smer SZ, sedaj pa potrebujem anteno proti vzhodu in nekaj za dober sprejem. Za vzhod sem si zamislil delta loop , en element, montiran navzdol iz 13 m stolpa, naklon proti vzhodu in napajanje za vertikalno polarizacijo, stolp imam, torej samo nekaj dela.

Kaj pa sprejemne antene? Prostora ni veliko, antene bo treba postaviti v oddaljenosti 100 m, da ne sevajo premočno ena v drugo in pod kotom minimalnega sevanja, tako bo omogočeno delo SO2R. Kar pa pomeni problem, saj rabim dve sprejemni anteni, prostora pa je za eno samo beverage!

No, rešitev bi bila magnetna antena, ampak problem je uglaševanje in sukanje med tekmovanjem, torej dajmo to rešit na primeren način, pa se zadeva lahko izide.

Ko sedaj ob pisanju tegale članka ugotavljam, da bi lahko še kar nekaj stvari izboljšal, a kar sem uspel narediti, je na koncu delalo dokaj dobro. Gremo nekako kronološko skozi dogajanje in na koncu nekaj več o tehniki, sistemu vertikalnih anten ter magnetni anteni.

Kronologija…

Torej, da zaključim ta dolgi uvod – junija ideja, vmes do zadnjega oktobra delo doma na mehaniki, pisanje programa, izdelava vmesnika, kup težav in neznanja, pa sem se nekako le prebijal skozi. V začetku novembra, smo se eno soboto zbrali pri Igorju in začeli s pregledom obstoječega stanja palic za vertikalke in nosilcev. Prvo poskusno postavimo, nerodno zlomimo nosilce in se odpravim v Ljubljano k Draganu S55Z po nov material, da bi vse štiri vertikalke dobile nekako podoben izgled.

Naslednja odločitev, da vertikalke ne bodo na tleh, ampak dvignjene na 1,8 m, je spet povzročila delo in dodatno finančno obremenila akcijo. Skoraj dva tedna, sva z Vojkom S52TG postavljala in rušila, iskala primerno mesto za vse antene, zaradi medsebojnih vplivov, skrajševala kable, umerjala, spajkala konektorje… Vse seveda samo ob lepem vremenu, na preskoke, kot smerni kazalci, sva vse nekako spravila v delovanje. Vertikalke na pozicijo smer SZ, beverage cca 15 m vstran vzporedno smer SZ in postavila 100m stran še stolp z delta loop smer SV, na vrhu stolpa pa še za vsak slučaj inverted V v smer V – Z.

Zadnji teden pred tekmovanjem, je bilo vse našteto uglašeno, manjkala je samo še ena sprejemna antena, magnetna antena za 7 MHz.

Po delih doma je vse delovalo, ko pa smo to postavili na terenu, nekako ni šlo iz prve. Toda po dveh dneh reševanja porodnih krčev, ko je Dragan pripeljal še fiberglas cev, je bila magnetna antena pripravljena za delo. Nisem bil povsem zadovoljen, ker smo antene postavljali predolgo in mi je zmanjkalo časa za testiranje, kar je v tekmovanju povzročilo nekaj težav.

Malo so me skrbele dolžine koaksialnih povezav ( skupaj, preko 450m) in predober SWR na inverted V anteni (125m kabla in še to RG 58, vsi ostali RG213 ali RG155), ki je kazal na umetno prilagoditev preko kabla (no za čuda je v tekmovanju dobro deloval).

Tekmovanje:

Tekmovanje sem začel precej nerodno, bi rekel malo nepripravljeno, po eni uri sem mislil, da bo vse skupaj katastrofa. Nikamor ni šlo, nekako me niso sprejemali, prevečkrat sem moral ponavljati znak, vem QRP, pa ni bilo to.

Prvo uro 15 zvez, da te kap, drugo uro 16 zvez sem že meril a imam sploh 5 W ali delam kr z enim. Do 4 ure sem spravil skupaj 50 zvez , nakar me do pol šeste ni slišal nihče, res se te začne lotevati obup, a potem pomisliš, da je časa še dovolj in boš že pritisnil na plin kot je treba.

Seveda ni šlo, šele zjutraj sem ugotovil, da se preklop na sistemu vertikalk iz SZ na JV sploh ne pozna, kot da nisem preklopil. To bomo reševali kasneje, preklopim na delta loop in jutranji CQ, pa je šlo malo bolje. Jutranja perioda do 11:30 ure se je končala na 213 qso, kar me je že malo pomirjalo, torej le gre.

Premor sem naredil kar za dve ure krajši od planiranega, kajti malo me je grabila panika o nočnih zamujenih zvezah, tako da sem pričel že kar ob 14:30 uri pa po 5 zvez na uro, dokler se ni odprlo ob 16:30 in smo začeli zares. Okoli 18 ure prvi japonci… V glavi se mi je pletlo kaj se dogaja z mojimi vertikalkami in da pogoji ne morejo vplivati na tako slab preklop.

V sosednjem prostoru je imel Igor S51O veselico in vmes sem jih pozdravil za par minut, seveda so me vprašali kako delajo antene in takrat mi je posijalo v glavi, seveda preklop!! Prosim Vojka S52TG, naj zamenja kabel štev 3 in 4 med sabo, pa da vidimo, morebitno spremembo. Nakar me na veselici niso več videli, kajti sedaj sem imel pa anteno, vertikalni sistem, ki končno dela in to še pravi čas, da pokličem proti USA. Pa sem štartal z SO2R ena postaja na CQ druga pobirat.

Že kar ob 19:30 so začeli kapljati prvi USAti, polovico zvez sem sprejemal na beverage pol na vertikalke, zelo različno, enkrat je bilo bolje eno, enkrat drugo. Nisem ugotovil nekega pravila, zato sem pač preklapljal. Do 2 ure ponoči sem pridelal 351 zvez, nato je sledil dvo urni počitek.

Jutranjo periodo sem zaključil 11 uri na 451 zvez (vsi časi GMT). V nočni in jutranji periodi, sem kar pol časa delal z izmeničnim CQ obeh postaj, pol pa z drugo postajo na pobiranju. V tem trenutku sem čutil neko olajšanje, stvari le nisem postavil slabo, saj je bila odzivnost dokaj dobra. Zadnjo periodo sem štartal ob 15 uri in do konca tekmovanja naredil 579 zvez. Nekaj dvojnih zvez in na koncu prijavljen rezultat 85839 točk. Neuradno 2 mesto (QRP-WORLD-40m), a počakajmo na odbitke, ki včasih premešajo karte tudi za kako mesto navzdol.

DR3W………….154,380 (DL6MHW)
S52P…………..85,839
EW3M…………..85,140
G4CWH………….78,676
HB9CEY…………46,251

Vsekakor sem z rezultatom zadovoljen, prvič mi je res uspelo na 7 MHz s QRP klicati v smeri USA in res so kapljali nazaj. To mi še ni uspelo z nobeno anteno, tako da sem s sistemom vertikalk 2 x 2 izredno zadovoljen.

Vprašali so me kakšno je bilo razmerje naprej nazaj: ne vem! Nisem imel pametnega instrumenta, da bi pomeril, bi pa to zadevo ocenil takole. Med poslušanjem smer SZ sem slišal postajo, komaj slišno, po dveh pozivih sem pogruntal da je LZ, preklopim vertikalke in LZ je priropotal po instrumentu 599. To je najlažji način, da razumemo razmerje naprej nazaj, ki sem ga s sistemom dosegel. Tudi sprejem z vertikalkami je bil dober, ker sem samo pol časa poslušal z beverage in magnetno in pol časa direktno z vertikalkami (na lokaciji ni slišati veliko industrijskih motenj).

Prvič sem za sprejemne antene in njihov preklop uporabil preklopno avtomatiko, kontrolirano s tipkovnice, skupaj z relejskim preklopom za tri antene. Opis PCControlerjaMini po beverage anteni.

Vertikalke 2 x 2:

Pa dovolj o tekmovanju, poglejmo malo bolj podrobno sistem vertikalk, ki sem ga uporabil, z vsemi spremljajočimi podatki ( slika 1). Poudariti je potrebno, da so bile vertikalke montirane na višini 1,8m.

Protiteg – Radiali po 4 kosi na eno vertikalko, dolžina radialov je 10,25m, višina vertikalk pa 10,6 m (vse seveda enake). Po preračunu dobitek 3,5 db, proti dvema faziranima vertikalkama.

Kako to v praksi poglasiti. Če nimate kakšnega spektralnega analizatorja ali podobnega instrumenta, je potrebno koaksialne kable odrezati, kot je napisano v načrtu. Meni so se po meritvah pokazali za 10 mm predolgi in sem jih toliko pokrajšal, ker sem hotel rezonanco sistema na 7,05 MHz. Razen velike zanke, ki je ostala kot je navedeno v načrtu.

Ko postavljamo sistem, najprej postavimo eno anteno in potegnemo radiale pravokotno nad zemljo. Če bodo radiali pod kotom ne bo prave impedance, in ne mislite da je kaj narobe, ker bo meritev z SWR metrom pokazala med 1,4 do 1,45 SWR. Popolnoma pravilna meritev in postavitev, ko bo sistem postavljen bo zaradi vpliva anten med seboj SWR 1:1 (mogoče 1:1,1) Pri meni ni trznil, tako da se ga ni dalo izmeriti , HI. Torej eno anteno umerimo po dolžini na frekvenco, ki jo želimo, v mojem primeru 7,03 MHz je znašala dolžina 10,6m. Sedaj ostale tri naredite popolnoma enake, ne rabite nič več meriti, samo postavite še ostale tri antene in priključite pravilno koaksialne kable, pa bo SWR 1:1 in rezonanca tam, kot ste jo zamislili. Izogniti se je potrebno samo očitnim napakam, da sistem dobro deluje.